English Intranet

Spletni arhiv revije Socialno delo

Socialno delo, letnik 43 (2004), št. 2-3





Povzetki

 
Andreja Kavar Vidmar
"Izbrisani" zaporniki

Zaporniki, ki delajo s polnim delovnim časom, so bili s spremembami in dopolnitvami zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2003 in 2004 in pozneje s spremembami in dopolnitvami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju črtani iz kroga zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Spremembe ne predvidevajo prehodnega obdobja in ne upoštevajo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji temelji na delu. Delo zapornikov je urejeno podobno kot delovno razmerje. Nenaden odvzem statusa zavarovanca zapornikom povzroča dodatne posledice obsodbe, je neutemeljen in ogroža zaupanje v pravo.

Ključne besede: obsojenci, pokojninsko-invalidsko zavarovanje, zakonodaja.

Izr. prof. dr. Andreja Kavar Vidmar je upokojena profesorica Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.

 
Liljana Rihter
Trendi razvoja države blaginje

Na države blaginje vplivajo številni dejavniki (globalizacija, politične povezave, fiskalna kriza), ki se jim država blaginje prilagaja na različne načine. Na podlagi teh prilagoditev mnogi avtorji odkrivajo trende, ki nakazujejo razvoj države blaginje v prihodnje. Avtorica predstavi različna razmišljanja, koncepte in teorije o razvoju držav blaginje, iz katerih je mogoče odkriti dve dimenziji prihodnjega razvoja držav blaginje. Prvo dimenzijo, na kateri lahko določimo položaj države blaginje glede na razpoložljiva sredstva za zagotavljanje socialne varnosti, poimenuje pesimizem-optimizem. Na dimenziji konvergenca-divergenca pa lahko določimo položaj držav blaginje glede na to, ali se sheme za zagotavljanje socialne varnosti v njih razlikujejo ali so si podobne. Ker so utemeljitve usmeritev razvoja držav blaginje pogosto teoretične brez empirične podlage (ali pa ravno narobe), je težko predvidevati, v katero smer bo šel nadaljnji razvoj držav blaginje. Zato moramo biti pripravljeni na vsak scenarij.

Ključne besede: konvergenca, divergenca, pesimizem, optimizem.

Dr. Liljana Rihter je asistentka na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani.

 
Bojan Regvar, Rok Ovsenik
Socialni in ekonomski vidiki vstopa v Evropsko Unijo

V Evropski Uniji in pretežnem delu držav kandidatk za vstop v Evropsko Unijo so stroški socialnega varstva največji posamezni strošek javne porabe. Uravnavanje visokih stroškov socialnega varstva z javnofinančnimi možnostmi oziroma s potrebo po razvoju konkurenčnosti je pomemben dejavnik javnofinančne stabilnosti večine evropskih držav. Spremembe, ki jih pogojujejo vplivi globalizacije in se odražajo v spremembah strukture in obsega uporabnikov socialnega varstva, so pomemben dejavnik analize tveganja vključevanja držav kandidatk za vstop v Evropsko Unijo, zlasti zaradi razlik v gospodarski razvitosti. S statističnimi projekcijami za kratkoročno obdobje je mogoče potrditi, da se bo obseg uporabnikov socialnega varstva v Republiki Sloveniji in ostalih državah kandidatkah povečeval, to pa kliče k načrtovanju sprememb tudi v ostalih družbenih podsistemih, saj bo ob nespremenjenih pogojih vse teže ohranjati socialno stabilnost, odpravljati problem nezaposlenosti in zagotavljati finančne vire za sistem socialnega varstva.

Ključne besede: globalizacija, socialna politika, socialno varstvo, strateško načrtovanje.

Dr. Bojan Regvar je generalni sekretar socialne zbornice Slovenije. Dr. Rok Ovsenik raziskuje na področju razvoja turizma in menedžmenta.

 
Anka Čufer, Aleksandra Tabaj
Zaposlovanje invalidov v invalidskih podjetjih

Države organizirajo zaposlovanje invalidov na različne načine. Del invalidov opravlja delo na odprtem trgu dela, deloma pa je to delo organizirano v posebnih oblikah. Zaščitno zaposlovanje obsega dve obliki organiziranega dela: invalidska podjetja in varstveno-delovne centre. Nacionalne politike zaščitnega zaposlovanja se razlikujejo glede na definicijo ciljne skupine, vse definicije pa se nanašajo na invalide, ki niso zmožni delati pod običajnimi pogoji na odprtem trgu dela. Sistem delovanja invalidskih podjetij je v Sloveniji eden izmed instrumentov, s katerim država stimulira zaposlovanje invalidnih oseb. V Sloveniji je veliko zanimanja za ustanavljanje invalidskih podjetij. Leta 1988 je delovalo 11 invalidskih podjetij, po tranziciji in prestrukturiranju slovenskega gospodarstva pa je število več kakor desetkrat večje. Kljub temu ni jasnega koncepta za ustanavljanje invalidskih podjetij, prav tako tudi niso opredeljeni njihova vloga in poslanstvo in javni interes pri njihovem delovanju.

Ključne besede: brezposelnost, trg dela, zaščitno zaposlovanje.

Mag. Anka Čufer je diplomirana socialna delavka, direktorica invalidskega podjetja Posočje v Tolminu. Mag. Aleksandra Tabaj je višja upravna delavka urada vlade RS za invalide in bolnike.

 
Miran Možina
Stalna skupnostna skrb za uporabnike psihiatrije: Prikaz primera

Študija primera uporabnice Klare z diagnozo shizofrenija prikaže razlike med slovenskim psihiatričnim (institucionalnim) zdravljenjem in prostovoljsko, skupnostno skrbjo. Dualistično razumevanje - "bolnišnično psihiatrično zdravljenje je slabo, skupnostna skrb je dobra" - ni dobro vodilo za spreminjanje sistema varstva duševnega zdravja v manj razvitih deželah. Razvoj skupnostno orientiranih služb ne pomeni nujno odprave psihiatričnih bolnic. Boljše je dopolnjevanje obeh pristopov, kjer psihiatrično (medikamentozno) zdravljenje postane del skupnostne skrbi, kar se je zgodilo v primeru Klare. Poseben poudarek študije primera je na prikazu odnosa navezanosti med socialno delavko in Klaro, v katerem je bil za socialno delavko predvsem v fazi oklepanja največji izziv, kako iz dneva v dan prenašati in podpirati Klaro. Da je lahko zdržala, je tudi sama potrebovala oporo.

Ključne besede: prostovoljske organizacije, psihosocialna rehabilitacija, shizofrenija.

Miran Možina, dr. med., specialist psihiater in sistemski psihoterapevt, je asistent na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani.

 
Jana Mali
Kvaliteta življenja in zadovoljstvo stanovalcev in zaposlenih v domu starejših občanov

Članek predstavlja rezultate raziskave o kvaliteti življenja ter zadovoljstvu stanovalcev in zaposlenih v Domu starejših občanov Preddvor. Avtorica je ugotavljala zadovoljstvo stanovalcev s storitvami oskrbe in načinom oz. obliko njenega izvajanje, odnos izvajalcev storitev do stanovalcev in pomanjkljivosti splošne ureditve življenja v domu. Analizirala je intervjuje stanovalcev in ankete svojcev in zaposlenih. Ugotovila je, da so stanovalci zadovoljni s ponujenimi storitvami, odnosom zaposlenih do njih in s splošno ureditvijo življenja v domu, saj se zatekajo k "skromni drži", ki jim omogoča dobro počutje. Zaposleni pa so močno izpostavljeni negativnim elementom emocionalnega dela.

Ključne besede: institucija, emocionalno delo, adaptacija domskemu življenju.

Jana Mali je diplomirana socialna delavka, zaposlena v Domu starejših občanov Preddvor.

 
Ivica Matko, Slavica Marjančič, Jana Vogelnik Kranjc, Mirjana Česen
Kakovost zaposlovanja pod posebnimi pogoji skozi psihosocialno vidik

Osebe, vključene v varstveno-delovni center, imajo zelo majhno možnost samouresničitve skoz zaposlitev pod posebnimi pogoji. V slovenskem prostoru se s to zaposlitvijo vsak VDC ukvarja po svoje, kar ima za posledico uveljavljanje in izkoriščanje pravic na zelo različnih ravneh. V praksi se dogaja, da osebe z motnjo v duševnem razvoju največkrat delajo le najbolj enostavna dela, ki imajo zelo nizko vrednost in so celo žaljive za človeško dostojanstvo. Da bi sledili razvoju, bi bilo treba pristopiti k izdelovanju in prodaji lastnih izdelkov in storitev, kar bi povečalo kakovost zaposlovanja pod posebnimi pogoji. Zato je treba usposobiti kader, ki dela v teh zavodih (socialni delavci, psihologi, specialni pedagogi), da pridobi tudi menedžerska, marketinška in komercialna znanja.

Ključne besede: človekove pravice, varstveno-delovni center, motnja v duševnem razvoju, človeško dostojanstvo, izključevanje.

Ivica Matko, dipl. soc. del., je direktorica varstveno-delovnega centra Kranj. Slavica Marjančič, dipl. soc. del., Mirjana Česen, dipl. soc. del., in Jana Vogelnik Kranjc, univ. dipl. psih., so strokovne delavke - skupinske habilitatorke.

 
Nataša Aničič, Viktorija Pečnikar Oblak
Odziv srednje in nižje izobraženih delavcev Zavoda Hrastovec-Trate na spremembe

Zaposleni v Zavodu Hrastovec-Trate so v letu 2001 zaradi uvajanja inovacij v duhu normalizacije in deinstitucionalizacije preživljali težko obdobje. Čeprav so se zavedali, da so spremembe nujne, so jih doživljali stresno in so bili zato precej nezadovoljni. Na delo so prihajali z odporom, skrbelo jih je za prihodnost, čutili so se potisnjene na rob in imeli so občutek, da jih nihče ne posluša.

Ključne besede: normalizacija, deinstitucionalizacija, inovacije, odpor.

Nataša Aničič in Viktorija Pečnikar Oblak sta študentki visokošolskega programa Fakultete za socialno delo, smer duševno zdravje v skupnosti.