Tanja Lamovec
Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1999. - 150 str.
ISBN 961-90257-7-6
Gre za zbirko zanimivih razmišljanj o »simptomih nezrelosti zahodne družbe« na področju duševnega zdravja. Včasih razglabljanja avtorice še najbolj spominjajo na kratke filozofske modrosti, na primer: »Ljudje se navadno zelo oklepajo svoje nesreče in ne znajo živeti brez nje. To je edino, kar poznajo.« Ali: »Če želimo res rešiti svoje probleme, se moramo najprej odpovedati upanju.« Kot ključne besede knjige bi lahko navedli duševno bolezen, notranji svet »drugačnih« in odnos družbe do njih, antipsihiatrijo in stigmatiziranje z diagnozami. »'Duševna bolezen' je 'greh' sodobne družbe, ki v pričakovanju odrešenika ne stori nič. Odrešenik naj bi se rodil v laboratorijih farmacevtskih tovarn.« Avtorica primerja ameriško psihiatrijo s slovensko, analizira slovensko sprenevedanje o smrti, umiranju in samomoru, opisuje, kako človek postane »duševni bolnik«, sprašuje se, kje se neha »duševna bolezen« in se začnejo stranski učinki zdravil, na koncu pa se posveti neraziskanemu pojavu, ko ljudje slišijo glasove.
Cena: 9,00 €