Maja Bračko (ur.)
Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2006. – 204 str.
ISBN 961-6569-01-5
Obstoj duševnih bolezni je med ljudmi še danes tako samoumeven, kot je bilo nekoč prepričanje, da je Zemlja ploščata. In psihiatrija še vedno temelji na predpisovanju antipsihotikov in drugih »blažilnih« kemičnih substanc, ki trajno poškodujejo organizem. V društvu Paradoks si prizadevajo za novo paradigmo, v kateri je v ospredju človek s svojimi psihosocialnimi in duhovnimi potrebami, ne pa vprašanje, kako moteče »bolnike« stigmatizirati z oznako in jih pospraviti v ustrezne institucije, proč od »zdrave« družbe. V knjigi so zbrane kratke zgodbe, razmišljanja, pesmi in dnevniki ljudi iz društva Paradoks, ki bi jih strokovni delavci napitali s kemijo, čeprav v resnici ne potrebujejo zdravljenja, pač pa psihosocialno pomoč. Njihove ganljive osebne izpovedi dokazujejo, da imajo pravzaprav lahko bogatejše notranje življenje kot veliko »normalnih«.
Cena: 8,00 €