Vito Flaker, Mateja Nagode, Andreja Rafaelič, Nataša Udovič
Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2011. - 372 str.
ISBN 978-961-6569-36-1
Je neposredno financiranje revolucija ali samo zvita poteza neoliberalizma? Je individualno načrtovanje priložnost, da ljudje končno dobijo, kar potrebujejo, ali pa jih še dodatno osami? Se socialno delo osvobaja prevlade države in papirjev ali pa še bolj tone v fetiš postopkov? Bo dolgotrajna oskrba končno premaknila oskrbo iz zaprtih ustanov ali pa jih bo še bolj utrdila? Zdaj so uporabniki zgolj pasivni prejemniki storitev. Boljša metoda in postopek jih preobrazita v ljudi, ki lahko odločajo in zaživijo polnejše življenje - z načrtom, ki ga ustvarijo, in denarjem, ki ga zanj prejmejo. Zapustijo kraljestvo socialnih senc in postanejo vir dejavne solidarnosti. Bo to omogočil tudi novi sistem dolgotrajne oskrbe? Dolgotrajna oskrba v nasprotju z drugimi stebri socialne varnosti temelji na potrebah in željah ljudi. Je to znamenje preobrata v pojmovanju enakopravnosti in državljanstva ali pa je le nov način nadziranja človeških želja?
Cena: 27,00 €